Skupaj odkrivajmo sladkorno.
Ni res, da sladkorna bolezen tipa 2 boli, da nanjo vedno opozorijo značilni znaki ali da zbolijo le starejši. Prav tako diagnoza ne pomeni konca vsega lepega. Res pa je, da lahko z zgodnjim odkritjem, ustreznim zdravljenjem in skrbjo za zdravje dobro obvladujemo bolezen ter bistveno zmanjšamo tveganje za zaplete.
Zato preverite svoje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Rešite vprašalnik FINDRISK, ki je na voljo v klasični in spletni različici. Vprašanja o starosti, morebitni sladkorni bolezni v družini, obsegu vašega pasu, indeksu telesne mase, prehrani in krvnem tlaku vam bodo vzela vsega nekaj minut in vam pomagala oceniti tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Če dosežete 15 točk ali več, obiščite svojega zdravnika, ki bo po presoji opravil laboratorijsko meritev krvnega sladkorja. Tako boste lahko preverili, ali je vaš krvni sladkor povišan.
O sladkorni bolezni sicer kroži veliko mitov in zmotnih prepričanj. Jo res povzročajo sladice, ki jih pogosto jeste? Morda stres? Ste »obsojeni« na strogo dieto?
Zgodaj odkrita, lažje obvladana.
Kaj je mit in kaj dejstvo? Preverite, kaj o sladkorni bolezni drži – in kaj ne.
| Sladkorno bolezen sem dobil zaradi stresa. | Stres lahko vpliva na raven krvnega sladkorja, vendar sladkorna bolezen tipa 2 praviloma nastane zaradi prepleta različnih dejavnikov, med katerimi so genetska zasnova, starost in življenjski slog. Samo stresa zato ne moremo označiti za vzrok bolezni. |
| Sladkorno bolezen sem dobil, ker sem pogosto jedel sladice. | Sladkorna bolezen tipa 2 ni posledica zgolj uživanja sladic. Sladice so lahko ob ustrezni izbiri in količini del uravnotežene prehrane, tudi pri osebah s sladkorno boleznijo. Pomembna sta celoten način prehranjevanja in ustrezno obvladovanje bolezni. |
| Sladkorna bolezen tipa 2 ni tako huda kot sladkorna bolezen tipa 1. | Obe vrsti sladkorne bolezni sta resni bolezni, ki zahtevata ustrezno zdravljenje in obvladovanje. Pri obeh je krvni sladkor povišan, kar telesu škoduje. Razlikujeta se po vzrokih in načinu zdravljenja. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je zdravljenje z inzulinom nujno, pri tipu 2 pa se zdravljenje prilagaja posamezniku in lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter različna zdravila, tudi inzulin. |
| Rekli so, da imam samo malo povišan sladkor v krvi. Torej ne gre za sladkorno bolezen! | Izraz »malo povišan sladkor« sam po sebi še ne pove, ali gre za predstopnjo sladkorne bolezni ali že za sladkorno bolezen. To pokažejo laboratorijske meritve in diagnostična merila. Če je vrednost v laboratoriju izmerjenega krvnega sladkorja na tešče 7 mmol/l ali več, ali kadarkoli čez dan po jedi 11 mmol/l ali več, gre za sum na sladkorno bolezen, ki potrebuje še eno določitev krvnega sladkorja. Če je krvni sladkor povišan, se z osebnim zdravnikom pogovorite o pomenu izvida in morebitnih dodatnih preiskavah. |
| Če imam sladkorno bolezen, se moram držati stroge diete. | V nasprotju s prevladujočim prepričanjem, da za sladkorno bolezen obstaja spisek prepovedane hrane, ni tako – za sladkorno bolezen ni enotnega seznama prepovedanih živil, ki bi veljal za vse. Pomembno je razumevanje, katera hrana vsebuje ogljikove hidrate, ki najbolj vplivajo na krvni sladkor, ter kako ustrezno sestaviti obrok, da bo porast sladkorja po zaužitju čim nižji. Priporočljiva je uravnotežena prehrana, ki naj bo pretežno nepredelana, lokalna, sezonska in pripravljena doma. Kadar je potrebno tudi obvladovanje telesne teže, je pomembno upoštevati še energijsko vrednost obrokov. |
| Če imam sladkorno bolezen, moram jesti drugo hrano kot preostali domači. | Osebi s sladkorno boleznijo praviloma ni treba pripravljati povsem ločenih obrokov. Zdrava, uravnotežena prehrana je priporočljiva za vse družinske člane, še posebej, če s tem pojedo več zelenjave. Pomembno je, da oseba s sladkorno boleznijo pozna sestavo živil in zna obroke prilagoditi svojim potrebam ter načinu zdravljenja. |
| Sladkorna bolezen tipa 2 se z leti poslabšuje, saj je trebušna slinavka vse bolj upehana, zato potrebujem več ali druga zdravila. | Drži. Sladkorna bolezen tipa 2 se lahko sčasoma spremeni, zato se lahko spremenijo tudi potrebe po zdravljenju. Tako kot se lahko poslabša ostrina vida, kar pomeni večjo dioptrijo pri očalih, tako lahko peša tudi trebušna slinavka. Pomembno je, da zaradi tega nimate slabe vesti, saj to ne pomeni, da ste pri obvladovanju bolezni neuspešni. Zdravljenje sladkorne bolezni se prilagaja glede na vaše zdravstveno stanje in vrednosti krvnega sladkorja.
|
| Črni kruh ne dviguje sladkorja v krvi, beli pa!
|
Ne drži. Obe vrsti kruha imata približno enak delež ogljikovih hidratov, kar pomeni, da imata obe vpliv na krvni sladkor. Polnozrnati kruh praviloma vsebuje več prehranskih vlaknin, ki so koristne za črevesne bakterije in zdravje nasploh, zato je pogosto primernejša izbira. Bistveno bolj pomembna kot vrsta je količina kruha in sestava celotnega obroka. Standardna porcija kruha je 60 g na obrok. |
| Sladkorno bolezen lahko pozdravim s cimetom in kurkumo. | Ne drži. Začimbe lahko uporabljate pri pripravi hrane, saj okus jedi izboljšajo, še zlasti, kadar uporabljamo manj soli in maščob, kot smo bili vajeni prej. Vendar pa so večje količine cimeta, zlasti nekaterih vrst, lahko tudi škodljive. Pri jabolčnem zavitku ga seveda ohranite, zagotovo pa z njim (in drugimi začimbami) ne nadomeščajte zdravil. |
| Če bi se več gibal, ne bi imel sladkorne bolezni.
|
Ne drži. Tudi telesno dejavni ljudje in športniki lahko zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 2, saj na njen razvoj vpliva več dejavnikov. Redna telesna dejavnost pa pomaga pri obvladovanju krvnega sladkorja in zmanjševanju tveganja za zaplete. |
| Spanje ne vpliva na potek sladkorne bolezni..
|
Ne drži. Kakovosten in dovolj dolg spanec je pomemben del skrbi za zdravje. Večina odraslih potrebuje približno 7–9 ur spanja na noč. To pomeni dober dan in več življenjske energije, ki je koristna tudi za kakovostno življenje s sladkorno boleznijo. |
| Pri zdravljenju sladkorne bolezni se moram bati prenizkega krvnega sladkorja (hipa) in izgube zavesti.
|
Večina današnjih zdravil za sladkorno bolezen ne povzroča prenizke ravni sladkorja v krvi. Tudi pri tistih zdravilih, ki jo lahko povzročijo, je tveganje zelo majhno. Hipoglikemija je možna spremljevalka zdravljenja z inzulinom, vendar pa je tveganje možno obvladovati. Pomembno je, da poznate znake hipoglikemije in veste, kako ukrepati. Zdravnik ali edukator vam lahko pomaga razumeti, kako na tveganje vplivajo zdravljenje, prehrana in telesna dejavnost. V pomoč je tudi, da si vse osebe, ki se zdravijo z inzulinom, merijo krvni sladkor. |
| Dovolj je, če si krvni sladkor izmerim občasno, na primer enkrat na teden na tešče.
|
Ne drži. Kako pogosto je treba meriti krvni sladkor, je odvisno od vrste sladkorne bolezni, zdravljenja in individualnih potreb. Sladkor v krvi se namreč spreminja iz minute v minuto. Če je pred zajtrkom 6 mmol/l, se prav lahko zgodi, da bo že uro po zajtrku nad 10 mmol/l. Pomembno je, da meritve izvajate tako, kot vam svetuje zdravstveni tim, in da rezultate uporabite pri obvladovanju bolezni. |
| Zdravnik lahko iz izvida HbA1c oceni povprečno raven mojega krvnega sladkorja v zadnjih treh mesecih.
|
Drži. Preiskava HbA1c pokaže povprečno raven krvnega sladkorja v približno zadnjih dveh do treh mesecih. Sladkor v krvi se »lepi« na molekulo hemoglobina, ki je v rdečih krvničkah. Te krožijo po telesu od dva do tri mesece in za toliko časa lahko ocenimo, kakšen je bil v tem obdobju krvni sladkor. Ciljna vrednost je odvisna od posameznika; za številne odrasle s sladkorno boleznijo je cilj manj kot 7 %. |
Preverite informacije in spoznajte dejstva. Če poznate dejstva, lažje prepoznate tveganje, pravočasno ukrepate in poskrbite za svoje zdravje.
Če veš, lahko ukrepaš.
Kolikšno je vaše tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2? Preverite sami – z vprašalnikom. Vprašalnik Findrisk
S pilotnim projektom Skupaj odkrivajmo sladkorno želimo povečati ozaveščenost o sladkorni bolezni tipa 2 in njenih posledicah ter vas spodbuditi k vključevanju v preventivne preglede in presejanje. S preverjanjem sladkorja v krvi namreč lahko bolezen preprečimo oziroma upočasnimo njeno napredovanje ter zmanjšamo tveganje za kronične zaplete.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, in EU prek programa EU4Health 2021–2027 v okviru Pogodbe o sodelovanju, št. 101126953.
