Zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni

Morda imate sladkorno bolezen tipa 2, ne da bi za to sploh vedeli.

Nemalokrat se namreč razvija tiho, brez jasnih opozorilnih znakov ali bolečin in na počutje ne vpliva. Tako lahko dolgo (celo leta) povzroča škodo zlasti ožilju, dokler se ne pojavijo zapleti, med katerimi so denimo bolezni srca in ožilja, okvare oči, ledvic in živcev.

Prav zaradi pogosto tihega poteka in kroničnih zapletov je zgodnje odkritje sladkorne bolezni tipa 2 izjemnega pomena. Ob pravočasni diagnozi in zdravljenju namreč lahko:

• napredovanje bolezni izrazito upočasnimo,
• tveganje za zaplete bistveno zmanjšamo
• ter izboljšamo kakovost življenja – zdaj in v prihodnje.

Pri zgodnjem odkritju predstopenj sladkorne bolezni tipa 2 (ko je krvni sladkor že povišan, a vendarle še ne gre za sladkorno bolezen) pa jo lahko celo preprečimo ali odložimo na poznejše življenjsko obdobje.

Sladkorna bolezen tipa 1 se praviloma pojavi nenadoma in (lahko) z zelo izrazitimi simptomi. Nasprotno pa se sladkorna bolezen tipa 2 razvija počasneje (celo leta), pri čemer simptomi niso nujno njeni znanilci – pri nekaterih ljudeh so namreč zelo blagi, zlahka zamenljivi z drugimi boleznimi ali pa jih sploh ni. Najbolj tipični (pri tipu 1 lahko nenadni, pri tipu 2 razvijajoči se dlje časa) so sicer:

• čezmerna žeja,
• pogosto uriniranje,
• izrazita utrujenost,
• zamegljen vid in
• nepojasnjeno hujšanje (četudi posameznik jé dovolj ali celo več).

Pomembno je, da naštetih simptomov ne ignorirate, misleč, da bodo izzveneli. Obiščite zdravnika, ki bo najverjetneje opravil laboratorijsko meritev krvnega sladkorja.

Ne velja zaman: zgodaj odkrita, laže obvladana. Čimprejšnja diagnoza namreč omogoča tudi čimprejšnje ukrepanje oziroma zdravljenje, s čimer je napredovanje sladkorne bolezni moč upočasniti ter tveganje za zaplete (bistveno) zmanjšati.

Kolikšna je verjetnost, da imate sladkorno bolezen tipa 2, oziroma kolikšno je vaše tveganje za njen razvoj, lahko ugotovite sami. Kako? Povsem preprosto – rešite vprašalnik FINDRISK, ki je na voljo v klasični in spletni različici.

Odgovori na preprosta vprašanja, povezana z vašo starostjo, morebitno sladkorno boleznijo v družini, obsegom vašega pasu, indeksom telesne mase, prehrano in krvnim tlakom, vam bodo vzeli vsega nekaj minut, rezultat pa je za vaše zdravje lahko neprecenljivega pomena.

Kako razumeti »osvojene« točke?

Če ste dosegli 15 točk ali več, vsekakor obiščite svojega zdravnika, ki bo – če bo tako ocenil – iz vzorca krvi, vzetega dopoldne in na tešče, opravil laboratorijsko meritev krvnega sladkorja (normalna vrednost je do 6,0 mmol/l). Ni namreč izključeno, da že imate sladkorno bolezen tipa 2, čeprav ne čutite nikakršnih težav.

Če je vaš seštevek od 12 do 14 točk, razmislite, ali se dovolj gibate, se ustrezno prehranjujete ter ali obvladujete telesno težo. Posvetujte se s svojim/družinskim zdravnikom ali z medicinsko sestro ter se vključite v delavnice in programe, povezane s prehrano, zdravim življenjskim slogom in telesno dejavnostjo; najdete jih v zdravstvenih domovih, konkretno v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih.

Medtem ko tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih ljudeh še ne znamo oceniti (gre za preplet avtoimunske reakcije, genetske nagnjenosti in okoljskih dejavnikov), pa je za sladkorno bolezen tipa 2 nedvoumno, kaj tveganje za njen pojav povečuje. Med pomembnejšimi dejavniki so:

• starost – z leti tveganje narašča, zlasti po 45. letu,
• genetski dejavniki oziroma dednost – sladkorna bolezen v družini, zlasti pri starših ali sorojencih, tveganje povečuje,
• čezmerna telesna teža – višja je, večje je tveganje,
• obseg pasu oziroma trebušna debelost (moški: več kot 94 cm, ženske: več kot 80 cm) – ta bistveno zmanjšuje učinkovitost lastnega inzulina ter posledično povečuje tveganje za pojav sladkorne bolezni,
• etnična pripadnost – pri nekaterih prebivalcih južnoazijskih držav, tihomorskega otočja in temnopoltih iz Podsaharske Afrike tveganje narašča že po 25. oziroma 35. letu starosti.

Tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je torej večje pri osebah:

• starih 45 let in več,
• s sladkorno boleznijo v ožji družini,
• s čezmerno telesno težo ali debelostjo,
• ki so premalo telesno dejavne,
• ki imajo visok krvni tlak (≥ 140/≥ 90 mmHg ali zdravljeno arterijsko hipertenzijo) in/ali zvišane ravni maščobe v krvi,
• pri ženskah, ki so sladkorno bolezen imele v nosečnosti, ali je bil otrok ob porodu težji od 4 kg
• ter pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov in indeksom telesne mase 30 in več.

Tveganje je večje tudi pri osebah s predstopnjama sladkorne bolezni.

Na nekatere dejavnike, ki tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, povečujejo, ne morete vplivati, na spet druge lahko, ker so ravnanja odvisna od vas.
Ne morete spremeniti svoje starosti, prav tako ne genetike in zdravstvene anamneze (nekatera zdravstvena stanja lahko tveganje povečujejo, prav tako duševne motnje, kot so shizofrenija, bipolarna motnja in depresija).

Lahko pa občutno vplivate na svoj življenjski slog, in sicer z uvedbo bolj zdrave prehrane in zadostne telesne dejavnosti – pomembno je, da izbirate tisto, kar imate radi ter vam ustreza oziroma zmorete. Če ste pretežki, sta dobrodošli tudi že manjša izguba telesne teže in centimetrov okoli pasu, saj to tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 bistveno dodatno zmanjša.

Zmanjševanje tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 2 temelji na zdravem življenjskem slogu. Ta vključuje:

• Zdrav način prehranjevanja

Spremembe prehranjevalnih navad so najpomembnejši del zdravega načina življenja. Četudi so majhne in postopne, lahko prinesejo velike koristi in pomenijo prve korake k zmanjšanju tveganja.

Za začetek v vse obroke in prigrizke, če ste teh vajeni, vključite čim več neškrobne zelenjave, dobrodošli so tudi rastlinski viri beljakovin (stročnice), polnozrnata žita (zaradi vlaknin), spremljanje velikosti porcij ter omejevanje uživanja visoko predelanih živil in sladkorja. V splošnem velja:

• povečajte vnos zelenjave, sadja in polnozrnatih žit in stročnic – te vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in naj predstavljajo večino zaužitih živil z ogljikovimi hidrati;
• namesto nezaželenih uporabljajte zdrave maščobe (npr. oljčno olje) ter oreščke in semena (oboje v zmernih količinah);
• pijte vodo namesto sladkih pijač;
• kot sicer v zdravi prehrani le redko posezite po močno predelanih živilih
• ter zaradi lažjega obvladovanja energijskega vnosa omejite sladkarije, dodane sladkorje, nasičene maščobe in sol (solite zmerno).
• Gibanje in telesno dejavnost

Gibanje in telesna dejavnost zmanjšujeta tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, saj pomagata uravnavati raven sladkorja v krvi, še zlasti po obroku.

Za začetek skrajšujte čas sedenja; na vsakih 20 oziroma 30 minut vstanite in se za kratek čas sprehodite ali razgibajte. Priporočljiva je redna zmerno intenzivna telesna dejavnost vsaj 30 minut na dan (hoja, kolesarjenje, ples, plavanje ali tek), pri čemer to količino lahko razdelite na krajša obdobja čez dan – in seveda: lahko začnete postopno.

• Vzdrževanje primerne telesne teže

Pri čezmerni telesni teži je priporočljivo njeno zmanjšanje za od 5 do 7 odstotkov v pol leta. Izguba kilogramov in tudi (enako pomembno) njihovo dolgoročno vzdrževanje sta zahtevna (bolj kot zdrava prehrana in dovolj gibanja), a brez dvoma vredna napora, saj tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pomembno zmanjšujeta.

• Počitek, duševno zdravje

Ugoden učinek imajo tudi ravnovesje med delom in počitkom, dovolj spanja, skrb za duševno zdravje ter obvladovanje stresa – ta namreč povzroča zvišanje stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, kar lahko vpliva na regulacijo sladkorja v krvi.

Skušajte poskrbeti, da navedene spremembe niso prisila, pač pa sproščujoče, prijetne in prepletene s smehom, saj bodo tako laže postale navada, ki ne koristi le zmanjševanju tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, temveč izboljšanju počutja in zdravja nasploh.

Kam po informacije?

Osnovne (prve) informacije o svojem zdravstvenem stanju dobite v timu družinske medicine, nato pa je priporočljiva vključitev v delavnico Zvišan krvni sladkor, ki poteka v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih. Delavnica vam zagotavlja več informacij o zdravstvenem stanju in priporočljivem vedenju.

Udeležite se lahko tudi drugih delavnic in svetovanj, ki vam bodo pomagala pri veščinah spreminjanja življenjskega sloga in vztrajanja pri zdravih navadah.

Poiščite najbližjo lokacijo centra za krepitev zdravja ali zdravstvevzgojnega centra v vašem zdravstvenem domu na zemljevidu.