Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina presnovnih bolezni, za katero je značilna dolgotrajno povišana vrednost krvnega sladkorja (glukoze v krvi). Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, med pogostejše pa sodita tudi sladkorna bolezen tipa 1 in nosečniška sladkorna bolezen. Obstajajo sicer tudi druge vrste, ki nastanejo kot posledica nekaterih zdravil, operacij, nedohranjenosti, okužb, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni.

Pri sladkorni bolezni telo ne more učinkovito uravnavati krvnega sladkorja. Osnovna motnja je to, da sladkor ne prehaja učinkovito iz krvi v celice. Hormon inzulin, ki ga proizvaja trebušna slinavka, skrbi, da krvni sladkor ostaja v normalnih mejah. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa se telo nanj ne odziva ustrezno, se krvni sladkor zviša. Dolgotrajno kopičenje sladkorja v krvi lahko povzroči okvare in z njimi povezane zaplete.

Zdravstvene posledice sladkorne bolezni in možni zapleti

Sladkorna bolezen z leti povzroči okvaro drobnih žil in notranjih sten velikih žil, kar lahko poškoduje različne organe in tkiva: oči, ledvice in živčevje, srce, možgane in noge (zaradi zmanjšane prekrvavitve).

Med možnimi zapleti so: slepota, ledvična odpoved, možganska kap, koronarna bolezen, okvara živčevja in žil ter slabša prekrvavitev nog, v hujših primerih celo amputacija.

Dobra novica pa je:

  • z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob (holesterola) lahko tveganje za pojav zapletov bistveno zmanjšamo;
  • z rednimi pregledi lahko morebitne zaplete odkrijemo dovolj zgodaj in upočasnimo njihov razvoj.

Kakovostno življenje je možno kljub sladkorni bolezni

Podobno kot drugod se tudi v Sloveniji število oseb s sladkorno boleznijo povečuje, predvsem zaradi staranja prebivalstva in življenjskega sloga s premalo gibanja ter povečevanjem telesne teže.

Kljub temu velja, da je z zdravim življenjskim slogom in pravočasnim ukrepanjem mogoče živeti kakovostno življenje s sladkorno boleznijo, ker:

  • jo znamo zelo dobro zdraviti,
  • jo znamo odkriti zgodaj, ko je zdravljenje še zlasti učinkovito in
  • jo pogosto tudi preprečimo ali odložimo v čim poznejše življenjsko obdobje.

Ali sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo?

Da, sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo oziroma odložimo, še posebej, če njen začetek prepoznamo pravočasno in takoj ukrepamo. Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 žal še ne poznamo.

Vaše tveganje? Rešite vprašalnik

Svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 lahko preprosto preverite z vprašalnikom FINDRISK.

Če je seštevek vaših točk 15 ali več ali  imate katero od dveh predstopenj sladkorne bolezni (mejna bazalna glikemija in motena toleranca za glukozo), obiščite osebnega zdravnika. Ta lahko z laboratorijsko preiskavo iz vzorca krvi, vzetega dopoldne in na tešče, preveri raven vašega krvnega sladkorja (normalna vrednost je do 6,0 mmol/l).

Naj ti sladkorna ne zagreni življenja. Odkrij jo pravočasno. Preveri sladkor.

Če opažate znake, kot so:

  • čezmerna žeja,
  •  pogosto uriniranje,
  • utrujenost,
  • nepojasnjeno hujšanje,
  • zamegljen vid,

ali je vaše tveganje večje, ker:

  • ste starejši od 45 let,
  • imate čezmerno telesno težo ali debelost,
  • imate sladkorno bolezen v ožji družini,
  • ste premalo telesno dejavni,
  • imate visok krvni tlak ali zvišane maščobe v krvi,
  • ste v nosečnosti imele sladkorno bolezen ali pa je vaš otrok ob porodu tehtal 4 kg ali več,

se posvetujte s svojim zdravnikom in preverite, kdaj ste nazadnje opravili laboratorijsko preiskavo krvi in kaj izmerjene vrednosti pomenijo za vas – tako glede morebitne sladkorne bolezni kot tudi tveganja za njen razvoj.

Ko sladkor ni več sladek – odkrij ga pravočasno. Izpolni Findrisk.

Kolikšno je vaše tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2? Preverite sami – z vprašalnikom. Vprašalnik Findrisk

S pilotnim projektom Skupaj odkrivajmo sladkorno želimo povečati ozaveščenost o sladkorni bolezni tipa 2 in njenih posledicah ter vas spodbuditi k vključevanju v preventivne preglede in presejanje. S preverjanjem sladkorja v krvi namreč lahko bolezen preprečimo oziroma upočasnimo njeno napredovanje ter zmanjšamo tveganje za kronične zaplete.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, in EU prek programa EU4Health 2021–2027 v okviru Pogodbe o sodelovanju, št. 101126953.

Ne zamudite zadnjih obvestil in aktualnih nasvetov za zdravje.

Pišite nam