V današnjem hitrem življenjskem tempu se velikokrat soočamo z utrujenostjo, pomanjkanjem spanja in padcem koncentracije. V želji po hitri rešitvi lahko ljudje posegamo energijskih pijačah, ki obljubljajo povečano budnost, več zbranosti, izboljšano telesno zmogljivost in več energije. Čeprav jih oglaševanje pogosto prikazuje kot neškodljivo »spodbudo«, imajo energijske pijače precej tveganj, zlasti ob rednem ali pretiranem uživanju. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je uporaba teh pijač zelo razširjena tudi med otroci in mladostniki.
Energijske pijače niso običajni napitki, saj običajno vsebujejo različne aktivne sestavine, ki vplivajo na človeški živčni sistem. Te brezalkoholne pijače vsebujejo predvsem večje količine kofeina, snovi za poživitev (taurin, gvarana, ginseng, mate, vitamine skupine B), večji delež sladil in sladkorja, barvila, arome, aminokisline, vitamine in minerale. Vse te snovi lahko imajo stimulativen učinek, vendar njihovo kombinirano delovanje ni natančno raziskano.
Energijske pijače imajo zaradi vsebovanega kofeina takojšen vpliv na telo. To se kaže z zvišanim srčnim utripom, višjim krvnim tlakom, glavobolom, razburjenostjo, želodčnimi težavami, težavami s koncentracijo, nervozo, tesnobo, dehidracijo. Uživanje energijskih pijač pa dolgoročno vodi v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem, znaten vpliv ima tudi na srce in ožilje, prebavni sistem in mišice. Zaradi dodanega sladkorja so slednje povezane tudi s tveganjem za povišano telesno maso in debelost, nastankom sladkorne bolezni tipa 2 in bolezni zob. Pri otrocih in mladostnikih se lahko omenjene težave, zaradi njihove nižje telesne mase, pojavijo hitreje in intenzivneje kot pri odraslih.
Energijske pijače se po sestavi in učinku razlikujejo od t.i. športnih in vitaminskih napitkov, zato niso primerne za nadomeščanje vitaminov in mineralov. Ne zamenjujmo jih s športnimi napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med telesno vadbo. Žal se pogosto oglašujejo kot pijače z dodanimi vitamini in dajejo vtis zdravih pijač, ki so primerne za šport, vendar pa niso primerne za uživanje ob večjih telesnih naporih. Pitje energijskih pijač ob hkratnem povečanju telesnega napora zaradi znojenja in diuretičnega učinka kofeina lahko povzroči hudo dehidracijo. Kombinacija kofeina in telesnega napora, lahko sproži srčne aritmije, občutenje močnejšega in hitrejšega bitja srca in zaplete v delovanju srčne mišice.
Posebno tveganje predstavlja mešanje energijskih pijač z alkoholom, kar je zlasti pri mladih pogosta praksa na zabavah. Kofein delno zabriše delovanje alkohola in daje lažen občutek treznosti, vendar ne zmanjša njegovega škodljivega delovanja. Takšna kombinacija ima večje tveganje za prekomerno pitje alkohola, zaradi dehidracije lahko vodi do zastrupitve, hkrati pa vpliva na neodgovorno vedenje mladih (npr. nasilje, vožnja pod vplivom alkohola) in poškodbe.
V EU (tudi v Sloveniji) morajo energijske pijače z več kot 150 mg kofeina/l imeti vidno označeno opozorilo: »Visoka vsebnost kofeina. Ni priporočljivo za otroke, nosečnice in doječe matere.« Kljub temu v Sloveniji ni zakonske omejitve prodaje otrokom ali mladostnikom, zato so energijske pijače široko dostopne v trgovinah, avtomatih in lokalih. Prav zaradi tega je še toliko bolj pomembna preventiva in odgovorno vedenje odraslih.
Odrasli imamo pomembno odgovornost pri vzgoji in nadzoru otrok in mladostnikov glede uživanja energijskih pijač. Pomembno je, da kot starši ali skrbniki, učitelji, vzgojitelji, vemo kaj otroci in mladostniki pijejo ter ne ustvarjamo vtisa, da so energijske pijače nekaj običajnega. Z dobrim zgledom sami odgovorno ravnajmo in mladim ozavestimo nevarnosti, učinke in posledice uživanja energijskih pijač.
Z razumevanjem vpliva energijskih pijač se lažje odločimo za izbire, ki resnično koristijo našemu telesu in počutju. Ozaveščanje o zdravih alternativah, ki pomagajo pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi. Namesto hitrih rešitev, lahko dolgoročno več energije in zbranosti dosežemo z rednim gibanjem, uravnoteženo prehrano in kakovostnim spanjem. Z vzpostavitvijo zdravega življenjskega sloga se izboljša tudi splošno počutje in sposobnost obvladovanja stresa.
