Sladkorna bolezen tipa 2 se pogosto razvija počasi in neopazno. Dolgo lahko poteka brez izrazitih težav, medtem pa v telesu že povzroča spremembe, ki vodijo v resne zaplete. Prav zato je pomembno, da jo odkrijemo čim prej.
- da se sladkorna bolezen tipa 2 pogosto razvije tiho – brez jasnih opozorilnih znakov in bolečin,
- da lahko z leti povzroči okvare žil in s tem resne zaplete,
- da pa z zgodnjim odkritjem ter ustreznim zdravljenjem krvnega sladkorja, tlaka in maščob v krvi tveganje za zaplete lahko bistveno zmanjšate,
- in da lahko kljub bolezni živimo kakovostno?
Ko sladkor ni več sladek – odkrij ga pravočasno. Izpolni Findrisk.
Kdaj obiskati osebnega zdravnika?
- Če je seštevek vaših točk na izpolnjenem vprašalniku 15 točk ali več ali
- če imate katero od dveh predstopenj sladkorne bolezni (mejna bazalna glikemija ali motena toleranca za glukozo),
bo vaš osebni zdravnik opravil laboratorijsko preiskavo iz vzorca krvi, vzetega dopoldne in na tešče (normalna vrednost je do 6,0 mmol/l).
Zgodaj odkrita, lažje obvladana. Sladkorna.
Če opažate:
- čezmerno žejo,
- pogosto uriniranje,
- hujšanje,
- utrujenost,
- zamegljen vid,
se posvetujte s svojim zdravnikom in preverite, kdaj ste nazadnje opravili laboratorijsko preiskavo krvi in kaj izmerjene vrednosti pomenijo za vas– tako glede morebitne sladkorne bolezni kot tudi tveganja za njen razvoj.
Zakaj je dobro vedeti, če imamo morda težave?
Ker nam vedeti omogoča ustrezno ravnati.
Zdravljenje sladkorne bolezni namreč ni le nadzor nad krvnim sladkorjem, ampak vključuje tudi urejen krvni tlak, maščobe v krvi (oboje je pogosto zvišano), vzdrževanje primerne telesne teže, uravnoteženo prehrano ter zdrav življenjski slog – z dovolj gibanja, spanja in obvladovanja stresa.
Če veš, lahko ukrepaš. Preveri sladkor.
Kaj povedo vrednosti sladkorja v krvi?
Za oceno tveganja za sladkorno bolezen je najpomembnejša vrednost glukoze (sladkorja) v krvi na tešče:
- 6,1 – 6,9 mmol/l mejna bazalna glikemija
- 7,0 mmol/l sum na sladkorno bolezen; potrebna je nadaljnja diagnostika, ki jo vodi zdravnik
Za postavitev diagnoze se v določenih primerih uporabljajo tudi dodatne preiskave, kot so vrednost naključno določene glukoze v krvi, oralni glukozni tolerančni test (t. i. test s sladko vodo) oziroma določitev HbA1c (glikirani hemoglobin), ki pokaže povprečno raven sladkorja v krvi v zadnjih nekaj mesecih.
Sladkorna bolezen tipa 2 lahko dolgo ostane neprepoznana, vendar jo lahko z rednim preverjanjem odkrijemo pravočasno in uspešno obvladujemo. Poskrbite za svoje zdravje – preverite krvni sladkor in ukrepajte pravočasno.
Kolikšno je vaše tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2? Preverite sami – z vprašalnikom. Vprašalnik Findrisk
S pilotnim projektom Skupaj odkrivajmo sladkorno želimo povečati ozaveščenost o sladkorni bolezni tipa 2 in njenih posledicah ter vas spodbuditi k vključevanju v preventivne preglede in presejanje. S preverjanjem sladkorja v krvi namreč lahko bolezen preprečimo oziroma upočasnimo njeno napredovanje ter zmanjšamo tveganje za kronične zaplete.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, in EU prek programa EU4Health 2021–2027 v okviru Pogodbe o sodelovanju, št. 101126953.
