Včasih pozabimo, kako velik vpliv ima način vsakdanje mobilnosti na naše zdravje. Namesto da bi se v trgovino, službo, šolo in po opravkih odpravili peš ali s kolesom, raje sedemo v avto, ali namesto stopnic uporabimo dvigalo. A prav te na videz ˝zanemarljive˝ vsakodnevne odločitve lahko močno vplivajo na naše zdravje in počutje.
Aktivna mobilnost je način opravljanja vsakodnevnih poti, pri čemer kot pogon za premikanje ljudje uporabljamo svoje telo. To pomeni, da se premikamo z uporabo lastnih mišic in moči – torej s hojo, kolesarjenjem, rolanjem ali uporabo skiroja. Tudi hoja po stopnicah namesto uporabe dvigala spada med te oblike gibanja. Morda se sprašujemo: ˝Kaj pa so prednosti aktivne mobilnosti?˝ Ne zahteva posebne opreme, članarine ali veliko časa – le voljo.
Redna telesna dejavnost lahko izboljša našo telesno pripravljenost, zmanjša stres, pomaga pri uravnavanju telesne teže in zmanjša tveganje za srčno-žilne ter ostale kronične nenalezljive bolezni. Poleg tega gibanje na svežem zraku spodbuja tudi boljše razpoloženje in zmanjša simptome tesnobe ter depresije.
Aktivna mobilnost ima v primerjavi z motoriziranimi oblikami mobilnosti številne prednosti, tako za osebno zdravje, kot tudi glede porabe energije in vplivov na okolje. Pripomore k manjši porabi fosilnih goriv in s tem k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Prav tako zmanjšuje hrup v mestih in potrebo po večjih prometnih površinah, kar omogoča več zelenih površin in boljšo kakovost bivanja. S spodbujanjem trajnostnih načinov premikanja tako neposredno prispevamo tudi k ohranjanju narave in blaženju podnebnih sprememb.
- Namesto dvigala raje uporabimo stopnice.
- Po tekočih stopnicah se ne vozimo, ampak hodimo, če je le možno.
- Do bližnje trgovine ali po opravkih gremo peš, s kolesom ali skirojem.
- Naša služba je oddaljena manj kot 2 km. Poskusimo se tja in nazaj odpraviti peš, s kolesom ali skirojem.
- Naša služba je oddaljena med 2 km in manj kot 5 km. Poskusimo se odpeljati tja in nazaj s kolesom ali skirojem.
- V kolikor imamo psa, ga sami redno sprehajajmo.
- Namesto ležanja na kavča po obilnem obroku je bolje, da izberemo kratek sprehod.
- Otroka ali vnuka pospremimo v vrtec ali šolo peš oziroma s kolesom.
- Za premagovanje večjih razdalj lahko kombiniramo uporabo javnega prometa in hoje tako, da izstopimo postajo prej ter preostali del poti pešačimo.
Pri aktivni mobilnosti ne smemo pozabiti na zagotavljanje varnosti zase in druge, zato izbirajmo varne in urejene pešpoti in kolesarske steze ter dosledno upoštevajmo cestno prometne predpise. Pri gibanju na prostem je tudi pomembo, da se vremenu in aktivnosti primerno oblečemo in obujemo, zaščitimo pred morebitnim soncem, ponoči pa opremimo z odsevniki, da smo bolj vidni v okolici. Za varnost v prometu je pomembno, da dobro vidimo in slišimo. V kolikor se odločimo za uporabo kolesa, skiroja ali rolerjev, medtem ko tega nismo bili vajeni od prej, se predhodno prepričajmo, da smo dovolj telesno pripravljeni (npr. znamo dobro vzdrževat ravnotežje, smo dovolj gibljivi) v izogib morebitnim padcem in poškodbam.
V Sloveniji vse več ljudi prepoznava prednosti takšnega načina življenja. Pobude, kot je Dan brez dvigal, ki ga praznujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu ter Evropski teden mobilnosti med 16. in 22. septembrom, ki se konča z Dnevom brez avtomobila, nas opomnijo, da imamo vsak dan priložnosti za zdravo izbiro – in to brez dodatnega stroška ali porabe časa.
Zato ne čakajmo na novo leto, ponedeljek ali boljše vreme. Aktivna mobilnost se začne s prvim korakom – do trgovine, po stopnicah, v službo ipd. Naše telo nam bo hvaležno.
